Odjeknila je žalostna vest, da se je v 103. letu starosti poslovil tovariš Jože Berlec, častni poveljnik Gasilske zveze Kamnik in Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik ter častni občan občine Kamnik.

Ko se ozremo nazaj vidimo, kako veliki pečat je pustil tudi v delovanju GZ Kamnik.

Jože se je rodil v Buču pri Kamniku dne 11. 9. 1919. Po osnovnem šolanju se je pri Titanu izučil za orodjarja, z dodatnim izobraževanje in usposabljanjem pa napredoval do glavnega tehnologa v orodjarni in bil nekaj let tudi vodja orodjarne. Poleg strokovnega dela je bil aktiven tudi na področju samoupravljanja in sindikata, bil pa je tudi predsednik tovarniške organizacije Rdečega križa in organizator krvodajalskih akcij. Vsa leta je ostal zvest Titanu, vse do leta 1978, ko je odšel v pokoj.

V tovarni je spoznal tudi svojo življenjsko sopotnico Julijano. Rodilo se jima je pet otrok. Jožetova žena je seveda že pred poroko vedela, da je njen mož zavzet gasilec in pri njegovem delu ga je vedno podpirala, ter mu stala ob strani.

V gasilsko organizacijo je stopil leta 1937 in sicer je postal član Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik. Takoj se je začel usposabljati ter bil prvič na intervenciji ravno na veliki šmaren leta 1939 v Nevljah, ko je gorela domačija, v kateri se je žal zadušil domači sin. Morda ga je tudi ta dogodek spodbudil, da je želel pridobiti čim več gasilskega znanja. Tako je leta 1943 v Celovcu opravil tečaj za strojnika, leto kasneje je postal desetar, 1948 podčastnik in leta 1951 gasilski častnik. Že daljnega leta 1954 je bil višji gasilski častnik, 1996 visoki gasilski častnik in 2004 visoki gasilski častnik druge stopnje, kar je najvišji čin v slovenskem gasilstvu. V dolgem, bogatem obdobju je opravljal številne funkcije. Tako je bil poveljnik PGD Kamnik 32 let, kar 37 let poveljnik GZ Kamnik, 25 let član operative GZS ter poveljnik okrajne gasilske zveze v letih od 1952 do 1955. Štiri leta je bil poveljnik regije Ljubljana III, pet let požarni inšpektor za občino Kamnik ter 15 let član stalne požarno-preventivne komisije občine Kamnik. O leta 2004 je predsednik komisije za zgodovino. Leta 1986 je postal častni poveljnik prostovoljnega gasilskega društva Kamnik in leta 1992 častni poveljnik gasilske zveze Kamnik

Za uspešno, požrtvovalno delo je prejel mnoga gasilska in državna priznanja že v času Jugoslavije in seveda sedaj v Sloveniji. Leta 1990 je prejel tudi najvišje gasilsko priznanje kipec Matevža Haceta.

Neizbrisen pečat je Jože pustil predvsem na strokovno operativnem in izobraževalnem področju, mnogo truda je vložil v pomoč pri ustanavljanju in delovanju manj razvitih društev na širšem področju (današnje regije Ljubljana III – občine Kamnik, Domžale, Litija, Moravče, Lukovica, Mengeš, Trzin, Komenda, Šmartno pri Litiji in v obdobju okrajev tudi Vodice). Večkrat na leto je obiskal vsa društva na terenu ter skrbel za primerno opremljanje gasilskih društev.  Imel je mnogo zaslug pri gradnji nekaterih novih gasilskih domov v tedaj še zelo neugodnih časih – v Kamniku, Nevljah, Šmartnem, Komendi, Križu in na Gozdu.

Ob 100 letnici Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik je napisal knjigo o zgodovini tega društva in na kratko strnil še zgodovino vseh društev v Občini. Ta knjiga (leta 1982) je bila podloga za mnoge knjige o zgodovini prostovoljnih gasilskih društvih, gasilske zveze Kamnik in tudi zgodovini gasilstva na Slovenskem. Zanjo je prejel tudi knjižno nagrado “Toma Brejca” občine Kamnik.

Zaradi očitnih zaslug za razvoj gasilstva na kamniškem, je bil leta 2000 izbran za častnega občana občine Kamnik.

Tovariš Jože Berlec, Hvala za pomoč in sodelovanje pri razvoju ter napredku gasilstva.

Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si tovariš Jože Berlec.