Po dolgotrajnih dogovorih smo le dočakali strokovno ekskurzijo k gasilcem v pobrateno občino Trofaiach v Avstriji. Občini Kamnik in Trofaiach sta pobrateni že iz časa prve svetovne vojne, ko je zaradi vojne nevarnosti kamniška smodnišnica skupaj z večino delavcev začasno preselila svoje delovanje prav tja. Po koncu vojne nevarnosti so jo vrnili nazaj v Kamnik.

V soboto, 11. 10. 2025, smo se ob šesti uri zjutraj zbrali pred gasilskim domom v Kamniku in nato pobirali udeležence po dolini vse do Motnika. Prvi postanek smo imeli na Šentilju, kjer smo si privoščili jutranje okrepčilo. Pot nas je nato vodila mimo Gradca skozi Leoben, kjer smo videli veliko železarno, znano po izdelavi železniških tračnic dolžine do 150 metrov. Do našega cilja nas je nato ločilo le še nekaj kilometrov.

Na dvorišče gasilskega doma v Trofaiachu smo prispeli točno ob deseti uri, kot je bilo dogovorjeno. Prisrčno so nas pozdravili predstavniki občine, na čelu s podžupanjo gospo Susanne, ki skrbi za mednarodno sodelovanje, in gospo Sonjo, ki deluje na področju šolstva ter poučuje slovenščino otroke in odrasle v širšem območju. Pričakal nas je tudi gospod Janez Ivanc, Slovenec, ki že dolgo živi v Trofaiachu in predstavlja živo vez med obema občinama. Prisotni so bili tudi predstavniki gasilskega društva in območnega poveljstva.

Po uradnem pozdravu, izmenjavi daril in prijetnem klepetu smo si ogledali njihovo sodobno gasilsko opremo in vozni park, med katerimi je tudi vozilo, ki smo ga pred dvajsetimi leti prevzemali skupaj.

Ekskurzijo smo nadaljevali v bližnjo alpsko dolino, kjer smo si ogledali vodno zajetje za tamkajšnji vodovod s kapaciteto 100 litrov na sekundo – eno od treh, kolikor jih oskrbuje mesto. Spremljali so nas tudi delavci komunale. Po strmih stopnicah smo se spustili v 250 metrov dolg podzemni rov z betonskim koritom, v katerega je speljanih kar 160 drenažnih cevi iz zaledja. V mesto dovajajo neoporečno, neklorirano vodo, saj je izvir izjemno čist.

Med ogledom se nam je pridružila nova pridobitev tamkajšnjih gasilcev – Magirusova avtolestev 23/12 na podvozju Iveco, opremljena tudi s pregibom. Gasilci so nam jo prijazno demonstrirali, ob tem pa sproti razlagali njeno delovanje. Preizkusili smo jo tudi sami in se prepričali o njeni učinkovitosti.

Sledilo je zasluženo kosilo v eni izmed Goserjevih pivnic v Leobnu, kjer smo ob okusni hrani seveda nazdravili tudi s pivom. Nato smo se odpravili na ogled poklicne gasilske enote znotraj železarne Voestalpine, kjer kot poklicni gasilci delujejo tudi gasilci iz Trofaiacha. V njihovi centrali je tudi dnevni center za obveščanje, ponoči pa to nalogo prevzame regijski center.

Razdelili smo se v tri skupine in si ogledali dom ter opremo. Navdušila nas je sodobna oprema, prilagojena zahtevnemu industrijskemu okolju. Posebej je izstopalo vozilo za delo z dihalnimi aparati, v katerem so veliki kompresor, konzola za polnjenje na terenu, številni dihalni aparati, rezervne posode in posebni zaščitni skafandri, povezani z banko zraka. Doseg je 30 oziroma 60 metrov.

Ogledali smo si tudi sodoben center za obveščanje, povezan s komandno sobo. Prikazali so, kako poteka sprejem klica, določitev lokacije na zemljevidu, pošiljanje poziva društvom, spremljanje intervencije in zaključek z elektronskim poročilom o akciji.

Na koncu smo si ogledali še njihove najnovejše pridobitve: Magirusovo avtolestev 23/12 na podvozju Mercedes in sodobno kombinirano vozilo z rolbarjem in dvigalom dolžine 30 metrov. Vozilo omogoča uporabo različnih izmenljivih kesonov za najrazličnejše naloge.

Dan je hitro minil in napočil je čas slovesa od naših gostiteljev.

Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo Občini Kamnik za organizacijo prevoza ter Občini Trofaiach za toplo gostoljubje in kosilo.

Veselimo se ponovnega snidenja – tokrat pri nas v Kamniku!

Zapisal: Janez Repanšek